Posebnosti zapisa
Posebnosti zapisujemo v pogovornem in v standardiziranem zapisu enako, razen kjer je izrecno naveden različen način zapisa.
Nedokončane besede
Nedokončane besede ali besedni fragmenti so besede, ki jih govorec začne izgovarjati, pa jih ne izgovori do konca, se mu izgovorjava zatakne in jo popravi ali ima nasploh težave pri artikulaciji. Kar je slišno, zapišemo, na mestu prekinitve pa stično zapišemo prazne oklepaje:
lej s() sej je blo ‘glej s() saj je bilo’
Številke, datumi, okrajšave
Številke in datume vedno izpišemo z besedo, kot je izgovorjeno, na način:
leta dva tisoč petnajst ‘leta dva tisoč petnajst’
od prvega do dvainosemdesetega ‘od prvega do dvainosemdesetega’
Okrajšav ne uporabljamo, vse, kar je povedano, izpišemo v celoti tako, kot je slišno, razen če je okrajšava izgovorjena črkovano:
in tako dalje ‘in tako dalje’
in podobno ‘in podobno’
it@d@. ‘itd.’
Kratice
V pogovornem zapisu jih zapišemo, kot slišimo, v standardiziranem zapisu pa po pravopisu:
erteve ‘RTV’
t@r@r@ ‘TRR’
haendem ‘H&M’
Sazu ‘SAZU’ ali ‘Sazu’
Pri sklanjanju kratice uporabimo v standardiziranem zapisu vezaj.
AM@Z@S@-ja ‘AMZS-ja’
Erteveja ‘RTV-ja’
Lastna imena, citatne in tuje besede, govor v tujem jeziku
V pogovornem zapisu zapišemo tako, kot slišimo, v standardiziranem zapisu zapišemo po pravopisu:
Nju Jork ‘New York’
jes ‘yes’
fani ‘funny’
Če gre za citatno besedo, ki je že dobila poslovenjen zapis, uporabimo tega tako v pogovornem kot standardiziranem zapisu:
voš mašina ‘voš mašina’
Če je v tujem jeziku cel stavek ali več, ga ločimo v poseben segment in označimo z dogodkom za tuj jezik. Besedilo bodisi zapišemo bodisi ne.
Lapsusi
V pogovornem zapisu zapišemo, kot slišimo, v standardiziranem popravimo zapis:
indidualnih ‘individualnih’
Nebesedni izrazi
Podaljšane glasove, kot so poglasnik, m, n in podobno, ki se pogosto pojavijo v premorih med govorom, zapisujemo s tremi črkami:
eee ‘eee’
eem ‘eem’
aaa ‘aaa’
nnn ‘nnn’
sss ‘sss’
ali drug niz treh črk, ki najbolje ustreza izgovorjavi.
Na začetku povedi jih zapišemo z veliko začetnico, besedo, ki sledi, pa z malo začetnico. Ne ločujemo jih z vejico od ostalega besedila:
Eee vedno zamudi, eee brez izjeme. ‘Eee vedno zamudi, eee brez izjeme.’
Če nebesedni izrazi izražajo pomen, npr. posnemanje oglašanja drugih bitij, jih zapišemo čim bolj nazorno:
čiv ‘čiv’
mijav ‘mijav’
otrok čeblja blblblbl ‘otrok čeblja blblblbl’
Neleksikalizirano glasovno zanikanje zapišemo vedno na enega od naslednjih načinov:
aa ‘aa’ in nn ‘nn’