Vrste zapisa

Pogovorni zapis 

Pogovorni zapis je razširjen ortografski zapis, v katerem zapisujemo govor tako, kot ga slišimo. V razširjenem ortografskem zapisu uporabljamo le črke slovenske abecede. Izjemoma (ni nujno) lahko dodamo posebne znake za najpogostejše in najbolj izstopajoče glasove: 

• @ za polglasnik 
• $r za mehkonebni r
• $h za zveneči h 

Pravila

Standardno izgovorjene besede zapišemo enako kot pri pisanju. 

Pri zapisu nestandandardnih izgovorjav sledimo pravilom v nadaljevanju.

1. Glasov, ki niso izgovorjeni, ne zapisujemo: 
   je neki blo zlo v redu ‘je nekaj bilo zelo v redu’
   je bla vedno tud tko prpravlena delat ‘je bila vedno tudi tako pripravljena delati’
   (V primerih za pogovorni zapis velja načelo pogovorni zapis ‘standardizirani zapis’.)

2. Polglasnik zapisujemo z ‘@’. Ta znak uporabimo zlasti v dvo- ali večzložnih besedah in kraticah ali če bi bil zapis sicer dvoumen: 
   nekih t@tih serij ‘nekih teh serij’
   so mel januarja enkr@t sladoled ‘so imeli januarja enkrat sladoled’
   ap@z@ ‘APZ’
   
   V enozložnih besedah in v standardni izgovorjavi polglasnika ne zapisujemo:
   pa bl m@jhne k nimamo dost dnarja ‘pa bolj majhne ker nimamo dosti denarja’
   grem jz kr iskat ‘grem jaz kar iskat’
   
   Če se beseda začne s polglasnikom in pride na začetek povedi, uporabimo kombinacijo s podčrtajem ‘_@’, da označimo veliko začetnico.

3. Redukcije ‘bi’ v ‘b’ in ‘se’, ‘si’ v ‘s’ zapisujemo kot samostojno besedo:
   zdej b mogli ‘zdaj bi mogli’
   če s kaj tazga vidu ‘če si kaj takega videl’
   
   Redukcije ‘biti’ v prihodnjiku združimo s predhodno besedo: 
   razen čev roman pisov ‘razen če+bo roman pisal’
   babi nav slišala nč ‘babi ne+bo slišala nič’

4. Nestandardno izgovorjene predloge ‘s/z’, ‘k/h’ in ‘v’ pišemo po slušnem vtisu: 
   z presekom ‘s presekom’
   s drugimi ‘z drugimi’
   nek u tej smeri ‘nekaj v tej smeri’
   v naravo ‘v naravo’

5. Dvoustnični ‘v’, ki ni nosilec zloga, v nestandardnih izgovorjavah zapisujemo z ‘v’, in ga tako ločujemo od ‘u’, ki se zapiše samo, ko je glas ‘u’ nosilec zloga: 
   je prov al narobe ‘je prav ali narobe’
   mav razmišljam ‘malo razmišljam’
   je pršu ‘je prišel’

Vodimo evidenco težavnejših primerov zapisa.

Standardizirani zapis 

Standardizirani zapis je ortografski zapis z znaki slovenske abecede. Avtomatsko označevanje zapisa s podatki o lemah, oblikoslovnih in skladenjskih lastnostih je najbolj učinkovito na podlagi te vrste zapisa.

Pravila

Standardno izgovorjene besede zapišemo enako kot pri pisanju.

Pri zapisu nestandandardnih izgovorjav sledimo pravilom v nadaljevanju.

1. Različne izgovorne oblike iste besede zapišemo v krovni (standardni) obliki, iz katere niso več vidne posebnosti izgovorjave: 
   nekaj bilo zelo v redu ‘nek blo zlo v redu’
   če bomo tako napisali ‘če mo tko napisal’
   (V primerih za standardizirani zapis velja načelo standardizirani zapis ‘pogovorni zapis’.)

2. Oblikoslovne, skladenjske in besedne značilnosti govorjenega jezika ohranimo:
   • oblikoslovne lastnosti, kot so skladenjski vzorci, (ne)določna oblika, pregibanje: 
     se spomnim mrzle fižole ‘se spomnim mrzle fižole’
     ko sva bila še midva čisto mala ‘ko sma bla še midva čis mala’
     da bi se čim večim ljudem zdela ‘da bi se čim večim ljudem zdela’ 
   • skladenjske lastnosti, kot so besedni red, vezljivost: 
     ena bolj od okuženih občin ‘ena bolj od okuženih občin’
     nima kaj za narediti ‘nima kaj za naredit’
   • besedje: 
     pasoš, orenk, leder, zrihtati
   • če so izgovorjave različne, določimo krovno obliko: 
     zrihtal ‘zrihtov’, ‘zrihtal’, ‘zrihtu’ 

3. Pri predlogih ‘s/z’, ‘k/h’ in ‘v’ upoštevamo pravopisni zapis: 
   s tabo ‘z tabo’
   v tej ‘u tej’

4. Nedoločnik pišemo standardno:
   jaz moram iti pa spat ‘jz morn it pa spat’

Pogovorni in standardizirani zapis se morata ujemati po besedah ena na ena, zato uporabimo znak +, kadar eno besedo v pogovornem zapisu zapišemo kot dve besedi v standardiziranem zapisu: 
vam ne+bom nič povedal ‘vam navm nč povedu’

Vodimo evidenco težavnejših primerov zapisa.