Korpus Zila odpira ziljskemu narečju pot v digitalno okolje
Na konferenci Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2026 (JT-DH 2026), ki je 17. in 18. septembra potekala na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je dr. Darinka Verdonik s sodelavci predstavila korpus Zila – prvi večji prosto dostopni govorni korpus ziljskega narečja.
Ziljsko narečje je najbolj severozahodno slovensko narečje. Govori ga danes že močno okrnjena slovenska skupnost na avstrijskem Koroškem, predvsem v Ziljski dolini. Korpus Zila ohranja posnetke avtentičnega govora te skupnosti ter jih daje na voljo za raziskovanje in razvoj jezikovnih tehnologij.
Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru so na podlagi korpusa razvili tudi sistem za avtomatsko razpoznavanje ziljskega govora. To je za narečje, ki nima razvite pisne rabe, še posebej pomemben korak. Govorne tehnologije namreč omogočajo, da se tudi takšne jezikovne različice postopoma vključujejo v digitalna okolja in orodja, prek katerih človek s tehnologijo komunicira v naravnem jeziku.
Korpus Zila je hkrati primer, kako pomembno vlogo lahko pri razvoju jezikovnih tehnologij odigrajo lokalne skupnosti. Govorci so s prispevanjem posnetkov svojega narečja pomagali ustvariti podatkovno osnovo, brez katere tehnologij za njihovo narečje ne bi bilo mogoče razvijati.
Na podobnem načelu temelji tudi portal Govorjena slovenščina. Posamezniki in lokalne skupnosti iz različnih delov Slovenije lahko s prispevanjem posnetkov svojega govora pomagajo ohranjati jezikovno raznolikost ter hkrati ustvarjati podatke za razvoj prihodnjih jezikovnih tehnologij za slovenščino in njena narečja.