Od posnetka do analize: delavnica o korpusu Zila

Na FERI UM je dne 26. 8. 2026 v hibridni obliki potekala delavnica Korpus Zila – narečni podatki od posnetka do analize v okolju EXMARaLDA, ki jo je vodila dr. Darinka Verdonik. Udeležili so se je projektni partnerji iz Celovca ter strokovnjaki z univerz v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Zagrebu.

V prvem, predstavitvenem delu so udeleženci spoznali korpus Zila, ki prinaša dragoceno gradivo ziljskega narečja slovenske manjšine v Avstriji. Ker gre za majhno in ogroženo govorno skupnost brez standardizirane pisne oblike narečja, je urejeno zbiranje, zapisovanje in dolgoročno ohranjanje njenega govora še posebej pomembno.

Korpus obsega 206 posnetkov oziroma približno 100 ur govora, zbranega v 16 krajih, ter vključuje 74 govorcev, med njimi 64 govorcev ziljskega narečja. Posnetki zajemajo avtobiografske pripovedi, spomine, ljudske pripovedi, običaje in ziljsko identiteto, lokalno zgodovino, kmečko delo ter življenje vaške skupnosti. Predstavljen je bil celoten proces zasnove in priprave govornega korpusa – od snemanja, zbiranja metapodatkov in transkripcije do anonimizacije ter objave podatkov, vključno z vidiki odgovornega ravnanja z občutljivimi podatki.

Sledila je predstavitev okolja EXMARaLDA. Udeleženci so spoznali možnosti zapisovanja in označevanja govora v programu Partitur Editor ter iskanja in analize podatkov v konkordančniku EXAKT. Na praktičnih primerih iz korpusa Zila je bilo prikazano, kako je mogoče iskati po narečnih zapisih in jezikovnih oznakah, preverjati širši kontekst posameznega zadetka, poslušati pripadajoči del zvočnega posnetka, rezultate filtrirati glede na govorca, kraj ali tip govora ter jih izvoziti za nadaljnjo analizo.

Drugi del je bil namenjen vprašanjem, dodatnim pojasnilom ter živahni strokovni razpravi. Udeleženci so izmenjali mnenja in prevetrili možnosti nadaljnjega povezovanja na področjih raziskovanja govora, korpusnega jezikoslovja ter dialektologije.

Korpus Zila je nastal s sodelovanjem Mohorjeve družbe in Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika v Celovcu, ki sta v okviru projekta LINGUA poskrbela za snemanje in transkribiranje gradiva, ter sodelavcev UM FERI, ki so sodelovali pri koordinaciji, validaciji, korekturah in končnem urejanju podatkov. Njegov razvoj sta podprli Evropska unija v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija 2021–2027 in dežela Koroška.