Skriti vzorci našega govora

Natalija Ulčnik

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Avgust 2026

Natančno opazovanje jezika razkriva, da se v njem pojavljajo številni vzorci, ki jih govorke in govorci pogosto uporabljamo, a se tega niti ne zavedamo. Gre za neke vrste ustaljene modele, ki jih vedno znova zapolnimo tako, kot je to v nekem jeziku običajno. Zveze besed, ki jih medsebojno povežemo, pa imajo v nekaterih primerih dobesedni pomen, na primer črke si sledijo od A do Ž, v drugih pa preneseni pomen, na primer vem vse od a do ž. Ustaljenim besednim zvezam s prenesenim pomenom rečemo frazemi in tudi ti lahko temeljijo na splošnejših jezikovnih vzorcih, ki jih imenujemo frazeološke konstrukcije (npr. od X do Y). Prav te skrite vzorce našega govora bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju.

Frazeološke konstrukcije in konstrukcijska slovnica

V zadnjem času je vse večja pozornost jezikoslovcev in jezikoslovk namenjena t. i. frazeološkim konstrukcijam (angl. phraseme constructions). To so ustaljeni vzorci v našem izražanju, ki so še posebej pogosti v govoru in jih ne moremo razumeti povsem dobesedno. Kot primer lahko uporabimo že omenjeni vzorec od X do Y in ga poskusimo zapolniti. Najprej razmislimo, kateri dve besedi bi lahko uporabili za X in Y. Lahko rečemo na primer od nog do glave ali od rojstva do smrti, tudi od morja do Alp, od trnja do zvezd. Kaj pomeni dani vzorec in kaj konkretne zveze besed? Kako in s kakšnim namenom jih navadno uporabimo? Če je slovenščina naš prvi jezik, najverjetneje ne bomo imeli večjih težav z zapolnjevanjem vzorca in odgovori na navedena vprašanja. Razmislimo, ali obstaja še kak podoben vzorec. Kaj pa od X do X? Zapolnimo ga lahko na različne načine, na primerod hiše do hiše, od države do države, od primera do primera. Hitro lahko ugotovimo, da ima ta vzorec povsem drug pomen in drugo vlogo.

Da bi lažje razumeli obravnavano temo, se vrnimo k izrazu konstrukcija. Navadno to besedo razumemo kot ogrodje oz. kot povezovalne elemente zgradbe. Izraz je bil prenesen tudi na področje jezikoslovja, kjer se je razširil v sklopu posebne vrste slovnice, ki se imenuje konstrukcijska slovnica (angl. Construction Grammar). Ta poudarja, da govorke in govorci uporabljamo različne jezikovne zgradbe – ustaljene vzorce, pri katerih sta oblika in pomen povezana tako, da pomena ni mogoče v celoti razložiti samo na podlagi posameznih besed ali splošnih slovničnih pravil. Če primerjamo povedi Čim več bereš, tem bolje pišeš in Čim dlje čakaš, tem težje bo, lahko razberemo vzorec čim X, tem Y. Ta vzorec sam po sebi izraža neko odvisnost, ki se stopnjuje. Tega pomena nima niti sestavina čim niti sestavina tem sama zase, ampak ga ima konstrukcija kot celota.

Vsaka konstrukcija ima tudi določen namen rabe. Kot primer lahko navedemo kaj pa X. To ni zgolj preprosto vprašanje, temveč vzorec, ki ima pri sporazumevanju različne funkcije. Če na primer rečemo Kaj pa ti? ali Kaj pa jutri?, lahko to pomeni, da smo namerno spremenili temo, lahko smo zavrnili nekaj, kar je bilo pred tem povedano, ali pa smo želeli opozoriti na kakšno izjemo.

Konstrukcijska slovnica ugotavlja, da je jezik zbirka konstrukcij oz. da so konstrukcije osnovni gradniki jezika in tudi temeljne enote slovnice.

Značilnosti frazeoloških konstrukcij

Za frazeološke konstrukcije je značilno, da imajo ustaljeno obliko, pomen in funkcijo rabe.

Oblikovno imajo frazeološke konstrukcije obvezne sestavine ali t. i. sidra (angl. anchors). V enoti od X do Y sta obvezni sestavini od in do. Ob tem pa imajo tudi odprta mesta ali t. i. reže (angl. slots), ki se smiselno zapolnijo ob vsakokratni rabi. Ta odprta mesta v vzorcu pogosto nakažemo z X in Y ter s tem opozorimo, da gre za neke vrste model.

Splošni pomen posamezne frazeološke konstrukcije je vezan na celoto in ga lahko razberemo, še preden so odprta mesta zapolnjena. V primeru od X do Ygre na primer za izražanje celote (od jutra do večera, od začetka do konca, od točke A do točke B, od glave do pete … ), v primeru X gor ali dol (šola gor ali dol, služba gor ali dol, pravila gor ali dol …) pa za zmanjšanje pomena ali brezbrižnost do česa. Ko se odprta mesta zapolnijo, konstrukcija postane konstrukt in pridobi konkretnejši pomen. Tako primer od jutra do večera konkretno pomeni cel dan, primer šola gor ali dol pa lahko pomeni, da so v nekem trenutku druge stvari pomembnejše od šolanja (recimo, da želimo poudariti, da je zdravje otroka pomembnejše od ocen). Tako izražanje ni nevtralno, ampak je vedno slogovno zaznamovano oz., kot strokovno rečemo, ekspresivno. Prav to pa je značilno za vse frazeološke enote.

Vsaka frazeološka konstrukcija ima v rabi tudi svojo funkcijo. V primeru ti si (res) pravi X (ti si res pravi prijatelj, ti si res pravi vseved …) lahko gre za pohvalo sogovorca ali pa kritiko oz. sarkazem. Iz sobesedila in načina, kako je bilo to povedano, razberemo, ali je bilo mišljeno pozitivno ali negativno. Po drugi strani pa na primer konstrukcija ti si mi neki X izraža kritiko in posmeh sogovorcu. Če na primer rečemo ti si mi neki prijatelj ali ti si mi neki strokovnjak, izrazimo, da kdo nima ustreznih lastnosti, sposobnosti ali znanja in se iz njega obenem nekoliko ponorčujemo. Podobno bi sicer lahko izrazili tudi s konstrukcijo daleč od X (daleč od prijatelja, daleč od strokovnjaka), vendar pri tem naš posmeh ne bi prišel tako do izraza. Govorke in govorci navadno znamo razbrati ustrezni namen, če pa nam to ne uspe, lahko pride do nesporazuma. Navedimo še en primer in poskušajmo razumeti, zakaj ne gre za navadno vprašanje, če kdo reče: Kdo misliš, da si? Očitno je, da gre za reakcijo na neupravičeno ali predrzno ravnanje, z vprašanjem pa v bistvu izrazimo ogorčenje. Podobno je tudi v primeru kdo si ti, da X (Kdo si ti, da mi ukazuješ? Kdo si ti, da me učiš? Kdo si ti, da se pritožuješ?).

Teh jezikovnih enot se naučimo spontano ter si jih zapomnimo kot celote, in sicer skupaj s situacijo, v kateri jih lahko uporabimo. Kot celoto jih tudi jemljemo iz spomina in pri tem nam ni treba preveč razmišljati ter brskati po spominu.

Razlika med frazemi in frazeološkimi konstrukcijami

Razlika med frazemi in frazeološkimi konstrukcijami je v tem, da so frazemi točno določene jezikovne enote (besedne zveze), ki so v jeziku ustaljene in imajo preneseni pomen, na primer od glave do pete. Z rabo jih ustrezno umestimo v sobesedilo, na primer je profesionalec od glave do pete. Če jezik obvladamo, vemo, da navedeno ni mišljeno dobesedno ‘od glave do pete’, temveč da gre za pomen ‘v vsem’. Frazeološke konstrukcije pa so posplošeni oz. abstraktni vzorci, ki se v jezikovni rabi pogosto pojavljajo in jih zaradi tega tudi zaznavamo. Ko o njih razpravljamo v stroki, ustrezno nakažemo obvezne sestavine in odprta mesta, torej na primer od X do Y. Ta mesta smiselno zapolnimo ob vsakokratni rabi, pri čemer lahko vstavljamo različne besede, ki pa vendarle morajo ustrezati značilnostim rabe določenega jezika. Pri tem ima konstrukcija abstraktni pomen, njena konkretna raba (ki je lahko tudi frazem) pa pridobi konkretnejši pomen. Več o značilnostih in rabi frazemov najdemo tudi v učnem e-okolju Slovenščina na dlani.

Frazeološke konstrukcije v rabi

Frazeološke konstrukcije se pogosto uporabljajo v spontanem vsakdanjem govoru, zasledimo pa jih tudi v raznovrstnih vnaprej pripravljenih besedilih. V slednjih so lahko uporabljene tudi premišljeno in z različnimi nameni, na primer da bi kaj hitreje opazili oz. da bi nas kaj v večji meri pritegnilo ali da bi si kaj bolje zapomnili. To je še posebej pomembno na primer v oglaševanju, v naslovih člankov in podobno, kjer so lahko uporabljene dobro poznane in v rabi pogoste zveze besed, na primer tekma vseh tekem, ali pa kakšne bolj izvirne, na primer individualistka vseh individualistk (oboje za konstrukcijo X vseh X).Poznavanje osnovnega vzorca nam torej omogoča, da izrabimo možnosti za njegovo zapolnitev, vedno odvisno od tega, kaj želimo v nekem trenutku izpostaviti.

Rabo frazeoloških konstrukcij v pisnih in tudi govorjenih besedilih lahko opazujemo v obsežnih zbirkah besedil, t. i. korpusih. V nadaljevanju je za izbrane frazeološke konstrukcije podanih nekaj primerov pisne rabe iz korpusa Gigafida 2.2, na podlagi katerih lahko razberemo tudi, kako učinkoviti in produktivni so ti vzorci v rabi.

X ni Y

Že res, Slovenija ni Amerika, viktorji niso oskarji, slovenski zvezdniki niso bogate hollywoodske zvezde, zato si zgolj za en večer težko privoščijo toaleto, vredno nekaj sto tisočakov v tolarjih, pa vendar!
Čeprav zapor ni hotel, je očitno 23-letni dober znanec organov pregona le hotel preveč.

eden bolj X od drugega

Predstava Pika je fenomenalen odrski dogodek, v katerem se prizori kot v risanki ali burleski vrstijo drug za drugim, eden bolj smešen od drugega, eden bolj zabaven od drugega.
V javnosti, kar koli to danes pač že je, se tre ljudi, ki se delajo eden bolj pameten od drugega.

X in Y sta dve različni stvari

Ločitev in ločevanje sta dve različni stvari.
Cestno in gorsko kolesarstvo sta dve različni stvari.

več X kot Y

Modni čevlji so videti zelo lepi, a kaj ko niso vedno tako udobni in našim stopalomnaredijo več škode kot koristi.
Imel sem več sreče kot pameti, da sem preživel.

nihče drug kot X

Še več, za njene usluge se zanima nihče drug kot londonski Arsenal, ki je tudi aktualni evropski klubski prvak.
Pri Kavalirjih je bil najbolj uspešen nihče drug kot LeBon James, ki je dosegel 23 točk, 12 asistenc in 9 skokov.

vse prej kot X

Njena pot je bila vse prej kot lahka, vendar ni nikoli prenehala sanjati in upati.
Toda dvoboj z Malto je bil vse prej kot uspešen ob upoštevanju visokih angleških meril.

vse lepo in prav, ampak X

In seveda, stanovanje proda. Vse lepo in prav, ampak stanovanje ni bilo njegovo.
Šesto mesto! Vse lepo in prav, ampak posredi je veliko če-jev in nekateri so povezani tudi z novimi težavami, ki jih ima Lučić s sestavo udarne enajsterice.

če X, (potem) sem jaz Y

»Če bo London postal novi Versailles, potem sem jaz papež,« je rekel kolega, po rodu iz Bosne, nekaj dni pred začetkom konference.
Če je on merilo za nogometaša, potem sem jaz duhovnik.

V zadnjem frazeološkem vzorcu, ki izraža nezaupanje oz. zavrača, da bi kaj bilo resnično ali verjetno, je zlasti v neformalnih govorjenih besedilih za Y precej pogosta tudi sestavina bicikel/bicikl, na primer Če je to res, potem sem jaz bicikel. S tem na nekoliko zabaven način sogovorcu povemo, da dvomimo o povedanem oz. da mu ne verjamemo.

Vzorce lahko sicer prepoznamo tudi v znanih pregovorih, na primer X je Y, ki je prisoten na primer v naslednjih enotah Čas je denar, Molk je zlato, Dobrota je sirota, Mladost je norost, Manj je več. Obstaja pa tudi njegova zanikana oblika X ni Y, ki jo najdemo v primerih, kot so Kri ni voda, Beseda ni konj, Eden ni nobeden.

Frazeološke konstrukcije so torej opazen del jezika. Če nek jezik obvladamo, jih znamo hitro prepoznati, ustrezno zapolniti odprta mesta in tudi razbrati njihov pomen ter namen rabe.

Frazeološke konstrukcije v različnih jezikih in njihovi prikazi v slovarjih

Nekatere frazeološke konstrukcije so razširjene v različnih jezikih, določene pa so značilne zgolj za posamezne jezike. Prav zato je zelo pomembno tudi njihovo medjezikovno preučevanje, ki pokaže podobnosti in razlike med jeziki, tudi prenose iz enega jezika v drugega. Jezikoslovke in jezikoslovci že raziskujejo frazeološke konstrukcije v različnih srednje- in vzhodnoevropskih jezikih, med drugim tudi v slovenščini (prim. PhraConRep). Ukvarjajo se tudi s tem, kako bi jih na ustrezen način prikazali v slovarjih in pripravili zbirko z njihovimi opisi.

Nekatere v slovenščini ustaljene enote so sicer že vključene tudi v slovenske splošne slovarje, čeprav v njih še niso podrobno obdelane ter prikazane. Najpogosteje jih najdemo kot ponazorila rabe posameznih besed, npr. kar je res, je res in kar je preveč, je preveč. Oboje je konkretna uresničitev frazeološke konstrukcije kar je X, je X. Kakšne so še druge možne zapolnitve tega vzorca? Med pogostejšimi so na primer kar je treba, je treba; kar je dobro, je dobro; kar je slabo, je slabo; kar je dovolj, je dovolj.

V prihodnje torej lahko pričakujemo samostojne podatkovne zbirke, ki bodo specializirane za frazeološke konstrukcije in jih bodo tudi vsestransko prikazovale. Kot kaže, bo v ta poseben tip slovarjev vključena tudi slovenščina. Pri tem je še zlasti dragoceno, da ustrezno prepoznamo in vključimo tudi novejše enote, ki so se v jeziku pojavile v zadnjih desetletjih. Tak primer je X je novi Y. Nekaj konkretnih primerov rabe: siva je nova črna, podatki so nova nafta, sedenje je novo kajenje, štirideseta so nova trideseta. Tudi če zaznamo povsem novo rabo, npr. umetna inteligenca je novi internet, lahko na podlagi svoje jezikovne zmožnosti razumemo njeno bistvo (v preteklosti je bil internet velika tehnološka prelomnica, v današnjem času pa je to umetna inteligenca). Pri tem je še zlasti pomembno, da frazeološke konstrukcije raziskujemo ne samo v pisni, ampak tudi govorjeni rabi jezika. Vemo namreč, da so v govoru pogoste (nekatere so prisotne samo v govorjeni jezikovni rabi) in da je za ustrezno razumevanje teh enot lahko odločilen prav način, kako kaj povemo, kaj posebej poudarimo, kakšna je naša intonacija. Ker takih raziskav za slovenščino še ni, nas pri tem čaka še veliko dela.

Pomen raziskovanja frazeoloških konstrukcij

Frazeološke konstrukcije so pomembne, ker kažejo, da govorke in govorci poznamo in uporabljamo veliko ustaljenih jezikovnih vzorcev. Pri sporazumevanju sproti zapolnjujemo njihova odprta mesta, ne da bi o tem posebej razmišljali. Zanimivo je, da čeprav določene zapolnitve še nikoli prej nismo slišali, lahko razumemo njen pomen, če poznamo osnovni vzorec. Če na primer vemo, kaj pomeni »na kvadrat«, bomo razumeli tudi konstrukcijo X na kvadrat oz. konkretno rabo, na primer smešno na kvadrat ali zabava na kvadrat; tako lahko razumemo tudi izvirni naslov najnovejše slovnice slovenskega jezika, ki se glasi Slovnica na kvadrat. Gre za produktiven vzorec, ki izraža stopnjevanje neke lastnosti. V glavi nam torej ni treba hraniti vseh možnosti rabe, ampak je dovolj, da poznamo le osnovne konstrukcije. Ker so te ustrezno uzaveščene, jih znamo v določenih okoliščinah tudi ustrezno uporabiti. Raziskovanje frazeoloških konstrukcij nam torej pomaga spoznavati in razumeti, kako jezik funkcionira, kako ga usvajamo in se ga učimo ter kako ga uporabljamo. Pomaga nam odkrivati skrite temelje, na katerih je zgrajeno naše komuniciranje.

Literatura

Dobrovoljc, K. (2018). Formulaičnost v slovenskem jeziku. Slovenščina 2.0, 2, 67–95.

Ďurčo, P. (2025). Frazeologizirane konstrukcije v slovaščini in nemščini. Jezik in slovstvo, 70(1–2), 95–111.

Gantar, P., Krek S., Kosem, I. (2021). Opredelitev kolokacij v digitalnih slovarskih virih za slovenščino. V I. Kosem (ur.), Kolokacije v slovenščini (str. 15–41). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Goldberg, A. E. (2013). Constructionist approaches. V Th. Hoffmann, G. Trousdale (ur.), The Oxford Handbook of Construction Grammar (str. 15–31). Oxford: Oxford University Press.

Jakop, N. (2006). Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC.

Kitanovska Kos, K. (2024). Что же ты плачешь: Kaj pa jokaš? Sopostavitev ruske in slovenske zgradbe s členki z vidika konstrukcijske slovnice. Philological studies, 22(1), 101–34.

Kržišnik, E. (2022). Paremiološke enote – variante, variacije in novi frazemi. Slavistična revija, 70(3), 301–14.

Mellado Blanco, C. (2022). Phraseology, patterns and Construction Grammar. An introduction. V C. Mellado Blanco (ur.), Productive Patterns in Phraseology and Construction Grammar. A Multilingual Approach (str. 1–25). Berlin: de Gruyter.

Meterc, M. (2016). Tematsko-konstrukcijski vzorci nastanka in prenovitve stavčnih frazemov. Slavistična revija, 64(2), 125–38.

Pavlova, A. (2024). “It is what it is“: Phraseme Constructions Repository. V F. Casadei, S. E. Koesters Gensini (ur.), I fraseologismi schematici. Questioni descrittive e teoriche (str. 197–214). Roma: Aracne.

Ulčnik, N., Jesenšek, V. (2025). Frazeološke konstrukcije – teoretični in leksikografski vidik. Slavistična revija,73(3), 467–481.

Ziem, A. (2018). Constraction Grammar meets Phraseology: eine Standortbestimmung. Linguistik Online, 90(3), 3–19.